Med citrusi sem najbolj pogosta izbira. Verjetno zato, ker sem stalno v akciji. Sem namreč tako pridna, da v resnici nikoli ne počivam. Na vejah so istočasno dišeči cvetovi, majhni plodovi in že zoreči sadeži. Bolj kot trgamo rumene limone, več novih cvetov nastane.

• Zelo lepo majhno zimzeleno drevesce.
• Plodovi užitni, bogati z vitamini.
• Vsestransko uporabni.

Pozimi in pomladi zalivamo bolj malo. Vsakokrat naj se vrhnja plast osuši, šele nato ponovno zalijemo. Med letom, ko rastline intenzivno rastejo, dodamo vodi vsakokrat tudi gnojila za citruse. Če kažejo rastline znamenje listne bledice, enkrat na teden zalijemo z raztopino železovih kelatov dokler listi spet ne dobijo normalno zeleno barvo. Pozimi gnojimo malo (največ na 14 dni). Tako na prostem kot v zimskem domovanju preverjamo zdravstveno stanje rastlin. Poleg pršic in kaparjev lahko pričakujemo tudi listne in volnate uši. Dokler so težave še na začetku, jih lahko rešimo s povsem naravnimi pripravki. V kmetijskih apotekah se namreč dobijo že pripravljena, naravna škropiva za sobne rastline. Seveda moramo drevesa redno tedensko pregledovati. Zelo pomembno je, da pridejo v zimsko domovanje v ?brezhibnem stanju?. Na prostem je zatiranje pršic in kaparjev mnogo bolj enostavno kot v zimskem vrtu, verandi itd. Ob koncu zime rastline ?uredimo?, tako, da izrežemo suhe in zverižene poganjke. Kaj več rezi pa ni potrebne. Le pri mladih rastlinah pomladi skrajšamo vrh, da se drevo razveji. Tudi zimsko domovanje mora biti ustrezno ?toplo?. Glede prezimovanja je limona najzahtevnejša, podobno kot mlade rastline ostalih citrusov. Zagotoviti ji moramo temperaturo okoli 15°C.