Potonike smo starodobne cvetlice, ki smo se "zbudile" iz pozabe potem, ko smo požele svetovno slavo. Smo izredno trdožive, na vrtu lahko dočakamo abrahama. A samo, če za nam namenite ustrezen prostor in nas tudi gnojite.
- Trdožive trajnice, na vrtu rastejo tudi do 50 let.
- Zelnati nadzemni del, v jeseni propade.
- Veliki, dišeči cvetovi.
Že davno so potonike uporabljali v medicini. Kot okrasne cvetlice so se na kitajskem uveljavile že v 18. Stoletju. Tudi Evropa je prve gojene sorte zgodaj spoznala, natančneje v letu 1784. Lahko bi rekli, da so povzročile pravi vihar navdušenja. ?Vrtnice brez trnjev? so cvetličarjem od pomladi do zgodnjega poletja prinašale dobre zaslužke. Tako je bilo vse do leta 1930. Potem so po zaslugi vse boljših transportnih sredstev, potonike potonile v ozadje. Na njihovo mesto so stopile bolj eksotične ?podobe?. A moda je kot vrteče se koli in pozabljeno pride nekega dne zopet na dan. Nekaj podobnega se je zgodilo s sončnico, pa tudi s potoniko. Danes, ko imamo radi vse, kar diši po starodavnem, so na površje priplavale tudi potonike. S podeželskih vrtov se pravzaprav nikoli niso umaknile, manjkale pa so na mnogih novejših, predvsem mestnih vrtovih. Tokrat so jim vrata na široko odprta. Spet so v modi nekdanje zasaditve cvetočih trajnic in tako ni nič nenavadnega, če v modernem vrtu naletimo na cvetočo gredo, kjer se ob koncu pomladi predstavljajo potonike, lučnik, ostrožnik, volčji bob in perunike.
Več destletij na isti gredi
Potonike so izredno prilagodljive cvetlice. Mnogo let uspevajo brez posebne oskrbe ali pozornosti. A, če se jim občasno posvetimo, bodo na gredi cvetele tudi 40 do 50 let. To pomeni, da nas ista rastlina s cvetovi spremlja od otroštva do zrelih let. Morda vas bo presenetilo dejstvo, da potonike tudi dobro prenašajo sušna tla, zadoljne pa so tako v apnenih kot v nekoliko kislih tleh. Klub temu je dobrodošlo, da v pozni jeseni potrosimo okoli tistih rastlin, ki rastejo v kisli zemlji, apno, zmlet apnenec itd. Mnoge novejše potonike imajo močnješe poganjke, ki se lahko zoperstavijo vetru in dežju. Ker zrastejo potonike precej visoko (60 do 100 cm), večina potrebuje oporo. Zlasti sorte z veliki, dvojnimi cvetovi, ki rastejo na vetrovni legi.
Sonce in odcedna tla
Ko se potonike dobro vrastejo, so ene najmanj zahtevnih trajnic. Čeprav prenesejo tudi delno senco, jim je najlepše na sončni gredi in v dobro odcednih tleh. Pregloboko sajenje je eden najpogostejših vzrokov za pomankljivo cvetenje. Nad podzemnimi deli naj bo le plitka, 2,5 do 3 cm debela plast vrtne zemlje. Cvetlice so dokaj občutljive na potonikino uvelost, zato ne sadimo pregosto. Med posameznimi rastlinami naj bo približno 90 do 100 cm prostora, da bo med njimi krožil zrak.
Mlade rastline potrebujejo redno zalivanje, da se dobro vrastejo. V prvem letu po sajenju še ne moremo računati s cvetenjem, v drugem pa že lahko. V tretjem letu bodo nove rastline že veselo razpoložene in verjetno ne bodo skoparile s cvetovi. Lahko pa se zgodi, da bomo na prve cvetove čakali več let. Potonike so skromne, a tudi lačne cvetlice. Rade imajo občasno dognojevanje, povsem zadovoljne so z dobrim vrtnim kompostom. V dobrem okolju se hitro razrastejo v široke ?grmičke?, ki se v širino razrastejo toliko kot v višino.
Pozno v jeseni, ko se lepota jesensko razpoleženih listov že poslavlja, poganjke porežemo pri tleh. V krajih s hudim zimskim mrazom, porežemo poganjke šele pomladi.
