Pozno pozimi oziroma zgodaj pomladi zacvetimo v najrazličenjših barvah in oblikah cvetov. Rade imamo odcedno, kislo in stalno rahlo vlažno prst.

• Zimzelene grmovnice.
• Cvetimo pozno pozimi ali zgodaj pomladi.

Kamelije gojimo v glavnem kot posodovke. Topli del leta preživijo na vrtu, v jeseni pa jih umaknemo v zavetje. Znanih je več sort, nekatere so na mraz bolj odporne kot druge. Vendar potrebujejo tudi odpornejše nekaj zaščite pred zimo in mrzlimi vetrovi. Verjetno so ji prav številne težave in težavice, ki spremljajo kamelijo ne le med prezimovanjem pač pa še bolj med letom, nadele ime ?kapricasta dama?. Da bi bilo tovrstnih ?kapric? čim manj, se moramo z njimi soočiti.
Rastline,ki so pozimi izpostavljene mrzlim vetrovom, kažejo značilne poškodbe zaradi pomanjkanja vode v listih. Če je prst v posodi zmrznjena ali pa premalo mokra, korenine ne morejo načrpati toliko vode, kot je izhlapi skozi listne reže. Celice trpijo sušo, mnoge tudi propadejo. Na zunaj se to kaže v obliki rjavenje listnih robov. Ob resnejših težavah porjavijo celi listi.
Med letom, ko kamelije rastejo, se lahko pojavi listna bledica. Listi rumenijo, zelene ostanejo samo listne žile. Ne pozabimo, da zahteva ta rastlina kislo prst. Če je zemlja premalo kisla oziroma preveč apnena, je oviran sprejem železa. To hranilo je pomembno za nastanek listnega zelenila. Težave rešimo tako, da rastline pognojimo z železom skozi list (škropimo po listih). V kmetijskih trgovinah, vrtnih centrih in cvetličarnah se dobi specilano železovo gnojilo za listno gnojenje. Škropljenja ponavljamo v 7 do 10 dnevnih presledkih. Držimo se predpisanih navodil. Sicer pa v posodo dodamo nekaj kisle šote, borove iglice ali pa kupimo prst za rododendrone in azaleje, ki je prav tako kisla. Včasih se pojavi listna bledica tudi zaradi preveč zbitih, nezračnih tal. V takem primeru dodamo kislo zemljo in prst v loncu nekoliko premešamo, da pride zrak do korenin. Če je prst dovolj kisla in zračna, je vzrok za listno bledico pomanjkanje železa ali magnezija. Hranila dodajamo skozi list (škropimo z raztopino gnojila) ali pa ga potrosimo in zamešamo med prst.
Za gnojenje uporabljamo specilana gnojila, ki delujejo kislo. V preveč revni zemlji se lahko pojavi tudi splošno pomanjkanje hranil. Kaže se na različne načine, pogosto tudi tako, da listi rumenijo.
Včasih se na spodnji strani listov pojavijo zeleni izrastki (bradavice), ki postopoma porjavijo. Vzroke zanje lahko poiščemo v preveč mokri zemlji. Lahko, da je rastlina preveč zalita ali pa je prst zbita in premalo odcedna. Če kamelije prezimujemo v rastlinjakih, se lahko proti koncu tega obdobja pojavi prevelika zračna vlaga, ki prav tako botruje omenjenim težavam. Prostor moramo dobro prezračiti.

Ena od neredkih nevšečnosti se kaže v pomanjkanju cvetov. Preteklo sezono je bilo cvetja dovolj, letos se je pojavi le tu in tam kakšen cvet. Kaj smo storli napak?
Kamelija oblikuje cvetne popke ob koncu poletja. Uspeh tako pomembnega dogodka, ki se lahko zavleče tudi v jesen, je zelo odvisen od zadostne količine vlage v tleh. V posodi hitro nastopi suša, zato moramo čez poletje in v zgodnji jeseni poskrbeti za redno zalivanje. Ker vsebuje trda voda preveč apnenca, raje zalivajmo z deževnico. Če je ni na voljo, mora biti voda vsaj postana. Da bi preprečili izhlapevanje vode iz prsti v loncu, potrosimo po zemlji okrasno lubje.
Kamelije presajamo v pozni jeseni, ko počivajo. Kupimo kislo prst, tako kot je primerna za rese, rododendrone, azaleje. Dodamo tudi počasi topno gnojilo. Pomladi, ko ni več nevarnosti pozebe, jih prenesemo na vrt. Izberemo zavetno, delno senčno lego. Primerne so zahodne stene, pa tudi južne, če rastlini nudimo preko opoldneva potrebno senco.