Prija nam polsenca in kisla prst. V sušnem obdobju je potrebno zalivanje (tudi pozimi). Smo skupina nizkih grmičkov, ki dosežemo v višino okoli 30 do 60 cm, redki celo do 90 cm.

• Majhna zimzelena grmovnica.
• Bogato cvetenje .
• Za skalnjake in posode.

Rododendroni (latinsko ime Rhododendron, slovensko ime sleč) sodijo med zelo priljubljene okrasne grmovnice. Redki so, ki si na novo oblikovanem vrtu ne zaželijo rododendrona ali pa azaleje. Tudi pri nas srečamo tri samonikle vrste sleča in sicer rumeni sleč (R. luteum), rjasti sleč (R. ferrugineum) ter dlakavi sleč (R. hirsutum). Prvi raste v kislih mešanih gozdovih ponekod po Dolenjskem (okolica Novega mesta), drugi je doma v bolj visokih legah (Julijske Alpe, Karavanke, Pohorje), tretji pa v gozodovih in kamnitih pobočjih gorskega in alpskega sveta. Nekaterim nizkim rododendronom pravimo japonske azaleje, čeprav je njihovo botaničlno ime Rhododendron obtusum. Rastne razmere na vrtu morajo biti kar se da podobne tistim v naravi. Tovrstne grmovnice so vajene kisle prsti in delne sence.


Redki rododendroni cvetijo že februarja, marca in aprila. Največ je tistih, ki se v cvetje odenejo maja in junija. Barvna paleta je skoraj neverjetna (oranžni, marelični, rumeni, beli, rdeči, vijolični, rožnati, lila?odtenki). Kot vidimo so razlike med posameznimi sortami lahko precejšnje (v času cvetenja in barvi cvetov, v velikosti grmička in listov; pri nekaterih listi odpadejo, pri drugih so zimzeleni). Vse te raznolikosti nudijo široke možnosti za gojenje na vrtu. Tudi v apnenih tleh jih lahko uspešno gojimo- oblikujemo dvignjeno gredo, ki jo napolnemo s kislo prstjo ali pa jih posadimo v posode.

Delna senca in kislo rastišče

Rododendroni (in azaleje) ne bodo uspevali na polnem soncu, saj se že v naravi skrivajo pod krošnjami višjih dreves. Prija jim polsenca, ki jih uspešno varuje pred opoldanskim soncem. Druga zahteva, ki je vsaj tako pomembna kot prva, pa je kisla prst. Za poln razcvet potrebujejo kislo (pH okoli 5,5), humozno, odcedno in zračno zemljo. Tla nad koreninami vsako leto znova pokrijemo (zastremo) s šoto ali iglicami. Zastirka varuje plitke korenine pred izsušitvijo (poleti) in mrazom (pozimi). V sušnem obdobju moramo grmičke in grme tudi zalivati.
Na apnenih (bazičnih tleh- pH nad 7) bomo segli po nizkih sortah, ki jih posadimo v večje lonce ali na dvignjene grede. Kislo prst lahko naberemo v gozdu (štorovka, vresovka, igličevka), dodamo pa ji še kupljeno kislo šoto. Štorovka je kisla, rahla prst, nastala z razpadanjem drevesnih štorov. Še bolj kisla je vresovka, naberemo jo v gozdu, kjer rasteta borovnica in vresa. Pod iglavci naberemo igličevko, ki je prav tako kisla in rahla.

Na nevtralnih ali rahlo kislih tleh (pH 6 do 7) posadimo rododendron podobno kot ostale grmovnice. Izkopljemo jamo, ki je dvakrat večja od koreninske grude. Na dno jame damo nekaj specialnega gnojila za rododendrone in kislo prst (že omenjeno mešanico). Koreninske grude ne razdiramo. Posadimo tako globoko, kot je bila rastlina posajena v posodi. Zaradi plitkih korenin ne smemo saditi globlje. Po sajenju dobro zalijemo, tla pa pokrijemo s šoto ali iglicami. Povrh take zastirke lahko potrosimo tudi okrasno lubje. Mešanico kisle prsti lahko tudi kupimo in se tako izognemo ?izletu? v bližnji ali dalnji gozd.



Japonske azaleje sadimo tudi v posode. Zaradi počasne rasti in plitkih korenin lonec ?zlepa? ne bo premajhen, pa tudi počil ne bo. Pomembno je redno zalivanje, tako kot to velja za vse rastline v posodah. Izberemo lonec, ki je v premeru 5 centimetrov večji od tistega, v katerem smo kupili grmiček. Na dno damo črepinje ali kamenje, ki odvečni vodi omogoča nemoten odtok. Če sadimo v plastični lonec, moramo ponavadi luknje narediti sami. Te naj bodo velike okoli deset do trinajst milimetrov. Na dnu lonca damo kislo prst, ki smo ji primešali specialno gnojilo za rododendrone. Ko jemljemo kupljeno sadiko iz posode, jo obrnemo po strani in z roko nekajkrat udarimo po dnu. Ne smemo je vleči iz lonca, ker bi tako poškodovali korenine! V nov lonec jo posadimo tako globoko kot je rastla pred tem. Prst dobro zalijemo. Najboljša je deževnica, vendar jo uspešno nadomesti tudi postana voda.